Sokrat mu oporeka s prispodobo o preluknjanem sodu, ki pravi, da je človek, ki ga obvladujejo strasti in jih hoče potešiti, kakor preluknjan sod, ki se ga ne da napolniti .
Sokrat primer o nesrečnosti krivičnega človeka, ki je za Polosa v bistvu sreča, radikalizira s provokativno tezo, da je krivičen človek nesrečen, toda najnesrečnejši je krivičnež, ki ni bil za svoja zla dejanja nikoli kaznovan .
Da povzamemo izhodišča, ki jih v tem delu razgovora Kaliklesa s Sokratom zagovarjata glavna protagonista: Kalikles nameni Sokratu trpko bodico, da je prestar za ukvarjanje s filozofijo in da je zamudil najboljše v življenju .
Sokrat izzove molčeče Gorgijo, Polosa in Kaliklesa, naj dokažejo, da je treba živeti na drug način, kot se kaže v tem mitu .
Sokrat se mu zdi kakor slaba šala: s tem ko trdi, da je izmakniti se krivici najslabša stvar, ni samo proti mnenju večine, pač pa sebe postavlja v poseben položaj razsodnika o pravičnem in krivičnem.
Gorgija se strinja s tem, da je spretnost govornika v tem, ko prelisiči strokovnjaka brez da bi vedel kaj o snovi in se množica prej strinja z govornikom kot pa samim strokovnjakom .
