Sinezij je poročal, da je Hiparh izdelal prvi astrolabij (astrolabion), kar bi lahko bila armilarna sfera, za katero je Ptolemej trdil, da jo je izdelal (Almagest 5.1), ali pa tudi astrolab, ki ga je omenjal Teon.
Pred njim je takšen sistem mreže uporabljal Dicearh, vendar je bil Hiparh prvi, ki je uporabil matematično strogost pri določevanju zemljepisne širine in dolžine krajev na Zemlji.
Sedaj vemo, da je Hiparh in (Ptolemej za njim) dopolnil seznam opazovanj mrkov, ki je pokrival več stoletij.
Hiparh je raziskoval tudi gibanje Lune in je odkril točnejše vrednosti periodičnih gibanj, ki so obstajale pred njim.
Hiparh je uporabljal dve skupini treh opazovanj Luninih mrkov, ki jih je skrbno izbral, da so ustrezale zahtevam.
Znano je tudi, da je kaldejski duhovnik Berosus okoli leta 281 pr.
To je bila 1,2 m dolga palica z lestvico, ki je imela na eni strani linico in premični klin, ki je točno pokril ploskev Sonca ali Lune.
Ker ni opazil spremembe položajev zvezd, je sodil, da je Aristarhova misel napačna, vendar je s tem posredno napovedal paralakso, ki jo je šele leta 1838 prvi izmeril Bessel.
Hiparh je gotovil bil prvi, ki mu je to uspelo.
