Alkani z velikim številom ogljikovih atomov imajo majhno tržno vrednost, zato se s krekiranjem pretvarjajo v bolj uporabne alkane z manjšim številom ogljikovih atomov.
Alkani z enim, dvema ali tremi ogljikovimi atomi imajo samo eno možno razporeditev ogljikovih atomov, torej imajo samo en izomer.
Alkani s 35 ali več ogljikovimi atomi so sestavine bitumnov in se uporabljajo za asfaltiranje cest.
Alkani z lihim številom ogljikovih atomov imajo namreč v trdnem stanju bolj organizirano in zato bolj kompaktno zgradbo kot alkani s sodim številom ogljikovih atomov, zato je za porušenje zgradbe potrebna več energije.
Alkani so zaradi relativno stabilnih vezi C-C slabo reaktivni.
Alkani od pentana do oktana so lahko hlapne tekočine – bencini - in se uporabljajo kot pogonska goriva v motorjih z notranjim zgorevanjem.
Alkani imajo v svoji zgradbi samo vezi C-C in C-H in nimajo nobenih funkcionalnih skupin.
Alkani se lahko pod posebnimi pogoji tudi klorosulfonirajo in nitrirajo.
Cikloalkani imajo višja vrelišča kot aciklični alkani z enakim številom ogljikovih atomov, ker so njihove molekule ploske, kar poveča njihovo stično površino.
Alkani so pomembna sestavina feromonov, kemijskih spojin, s katerimi komunicirajo žuželke.
Vezi C-C nastanejo s čelnim prekrivanjem po ene sp3 orbitale dveh sosednjih ogljikovih atomov.
