Nekateri ptiči, kot na primer jastrebi, pa imajo gole glave in vratove.
Poletne vrste se na nekem območju zadržujejo le med gnezdenjem in se nato selijo.
Če so samci graditelji kot na primer žolne in stržek, začno že znašati gnezdo.
Prednje okončine so povsem prilagojene letenju, brezzobe čeljusti pa so se razvile v kljun.
Ptiči nimajo zob, zato mora prebavni sistem opraviti vse stopnje razgradnje hrane.
Kosti so postale votle ali porozne, ali pa so oblikovane kot tanke, ukrivljene plošče.
Ko pridejo samičke, se petje stopnjuje, hkrati pa se zaostrijo boji za izbrano gnezdišče.
Debelo črevo se izliva v stok, kjer se zaključujejo tudi izvodila sečil in spolovil.
Na nekem območju lahko v različnih letnih časih vidimo različne vrste ptic.
Najbolj severno se razmnožuje snežni strakoš (Pagodroma nivea), do 440 km v notranjost Antarktike.
Tako poimenujejo ptiče tudi po načinu in kraju gnezdenja kot talne gnezdivce in podobno.
Veliko vrst ptičev se razmnožuje na področjih, kjer so jih naselili ljudje.
Čeprav so ptiči gospodarji zraka, so povsem doma tudi na kopnem in v vodi.
Največkrat se rahlo izmika snubcu in ga tako z zapeljivo igro še bolj podžiga.
