Leta 1251 je bil za velikega kana izvoljen Mongke, ki je postopoma zgladil spore z Zlato hordo, tako da se je leta 1255 Batu kan s svojo vojsko lahko vrnil na zahod.
Mongoli so na pohodu proti Ogrski leta 1241 najprej napadli Moldavijo in Vlaško, ki sta bili del Kumanije, zatem pa še Transilvanijo, ki je bila del Ogrskega kraljestva.
Mongoli so na Ogrskem postavili svoje darugačije in v imenu kagana kovali svoj denar.
Mongoli so na Hrvaškem zaradi goratega terena pretrpeli velike izgube, večina zgodovinarjev pa meni, da je bil glavni razlog za umik Ögedejeva smrt.
Mongoli so kasneje osvojili še nekaj večjih mest, med njimi Vladimir, Toržok in Kozeljsk.
Mongoli so po bitki sistematično zasedli Veliko madžarsko nižino, pobočja severnih Karpatov in Transilvanijo.
Po Ögedejevi smrti se je namreč v Mongoliji začela vojna za oblast, ki se je končala šele z izvolitvijo Mongkeja za velikega kana.
Madžari so se iz mongolskega vpada naučili, da so Mongoli uničili predvsem podeželje, trdnjave in utrjena mesta pa so preživela.
Mongoli so svoje vojaške pohode vedno začenjali zgodaj spomladi, tokrat pa so v nasprotju s tradicijo krenili na pohod pozimi.
